alesspetic.si Ale? ?peti?

alesspetic.si
Title: Ale? ?peti?
Keywords:
Description: Ale? ?peti? Strani Prva stran ?ivljenjepis English petek, 10. junij 2016 Zdravstveni ?kandal Pred nekaj dnevi je Ra?unsko sodi??e objavilo poro?ilo o informacijski podpori v UKC Ljubljana v obdobju me
alesspetic.si is ranked 23149719 in the world (amongst the 40 million domains). A low-numbered rank means that this website gets lots of visitors. This site is relatively popular among users in the united states. It gets 50% of its traffic from the united states .This site is estimated to be worth $3,717. This site has a low Pagerank(0/10). It has 1 backlinks. alesspetic.si has 43% seo score.

alesspetic.si Information

Website / Domain: alesspetic.si
Website IP Address: 216.239.32.21
Domain DNS Server: ns2.hehe.si,ns1.hehe.si

alesspetic.si Rank

Alexa Rank: 23149719
Google Page Rank: 0/10 (Google Pagerank Has Been Closed)

alesspetic.si Traffic & Earnings

Purchase/Sale Value: $3,717
Daily Revenue: $10
Monthly Revenue $305
Yearly Revenue: $3,717
Daily Unique Visitors 937
Monthly Unique Visitors: 28,110
Yearly Unique Visitors: 342,005

alesspetic.si WebSite Httpheader

StatusCode 200
Cache-Control private, max-age=0
Content-Type text/html; charset=UTF-8
Date Fri, 12 Aug 2016 17:00:24 GMT
Server GSE

alesspetic.si Keywords accounting

Keyword Count Percentage

alesspetic.si Traffic Sources Chart

alesspetic.si Similar Website

Domain Site Title

alesspetic.si Alexa Rank History Chart

alesspetic.si aleax

alesspetic.si Html To Plain Text

Ale? ?peti? Strani Prva stran ?ivljenjepis English petek, 10. junij 2016 Zdravstveni ?kandal Pred nekaj dnevi je Ra?unsko sodi??e objavilo poro?ilo o informacijski podpori v UKC Ljubljana v obdobju med 2011 in 2015. Poro?ilo razgalja katastrofalno stanje v najve?ji zdravstveni ustanovi. Povpre?na ocena stanja sistemov in procesov je 1,62 na lestvici od 1 do 5, pri ?emer je za razliko od ocen v ?oli tu meja za negativno oceno pri 2,5. A ?e bolj pomembno bo, kak?ne bodo reakcije vseh odgovornih. Moje mnenje je, da se na take ugotovitve mora odzvati predsednik vlade in ministrica in zahtevati jasna ukrepanja. S tem bi pokazala, da z urejanjem razmer mislita resno. Politi?no gledano bi priporo?il opoziciji, da se zgane. ?e so bile pretekle afere povezane z domnevno korupcijo, potencialnim kriminalnim ravnanjem zdravnikov ali malomarnostjo, ta presega vse. Predvsem zato, ker zadeva ni re?ljiva z nekaj amandmaji zakona, ali odstranitvijo posameznika, ampak z resnimi sredstvi in ekipo. Odzvati se mora Svet zavoda, ugotoviti odgovornost do prej?njih vodstev zavoda in zahtevati od?kodninsko odgovornost vodstev. Najverjetneje je potrebno tudi vlo?iti od?kodninske to?be zoper odgovorne, saj bo o?itno nepotrebno skoraj 30mio EUR kolikor je bilo vlo?enih v informacijske re?itve v zadnjih 4 letih, pla?ati ?e enkrat. Nemudoma se mora odzvati trenutno vodstvo zavoda in takoj odpustiti biv?ega direktorja Vrhunca s kakr?negakoli polo?aja, ki je povezan z informatiko, ker o?itno o tem nima pojma. Ob odstavitvi z mesta direktorja zavoda je postal svetovalec direktorja za informacijsko varnost, kar je bilo ?e takrat vi?ek cinizma. Menim, da mora tudi takoj odpustiti vodstvo Podro?ja za informatiko, saj delajo slabo in malomarno. Pri zaposlenih v Podro?ju za informatiko je potrebno preveriti njihova znanja, saj so neumnosti, ki so vgrajene v organizacijo zdravstvene informatike in re?itve lahko le posledica neznanja ali malomarnosti. Nemudoma se mora odzvati tudi Informacijska poobla??enka saj gre za zavod, ki hrani najob?utlivej?e zasebne podatke ve?ine Slovencev. V primeru kr?itev mora ukrepati strogo in javno. V primerjavi z obsegom in posledicami na zdravstveno blagajno, javno zdravje in zasebnost je Piranski zaliv in katerikoli druga afera, ki jo imamo, ma?ji ka?elj. Predvsem pa ka?e na neverjetno ignoranco vseh po vrsti, ki bi jih to moralo skrbeti. Nenazadnje bi pri?akoval, da se po slu?beni dol?nosti odzovejo tudi organi pregona. Glede na poro?ilo je o?itno, da je nastalo stanje posledica malomarnosti ali pa namernega ravnanja. Oboje je kaznivo. In v obeh primerih bi morali to raziskati in izpeljati procese do konca. Vodstvo UKCL ima na koncu najpomembnej?o nalogo. Nemudoma morajo vspostaviti ekipo, ki bo imela pooblastila, da vspostavi prioritete in tehni?no izpelje izdelavo delujo?ega inf. sistema za vse enote UKCL. In to ne morejo narediti dvorni dobavitelji, kot so se pasli na javnih jaslih zadnjih nekaj let, kot so: RC IRC Celje, Interexport, Sicom, Marand, SRC, List in drugi, ki so kot najve?ji dobavitelji pri vsem skupaj sodelovali. ?e so za stanje vedeli in na to niso opozorili ali ga spremenili, so sokrivi zaradi malomarnosti, ?e za to niso vedeli, so nesposobni. Na koncu bi se rad zahvalil in izrekel javno priznanje Ra?unskemu sodi??u. Upam, da bo tokrat njihovo poro?ilo povzro?ilo kak?en premik in da bodo pregledali ali pregledujejo tudi druge javne informacijske sisteme. 0 komentarjev Po?lji objavo po e-po?tiBlogThis!Skupna raba v storitvi TwitterSkupna raba v storitvi FacebookDaj v skupno rabo na spletnem mestu Pinterest torek, 10. maj 2016 Pregled razvoja informacijske dru?be Danes mineva 4 leta od kar me je Vlada RS imenovala za glasnika digitalnih tehnologij RS. Danes se moj mandat izteka, zato je to moj zadnji zapis v vlogi glasnika. Cilj glasni?tva je promocija in izbolj?evanje zavedanja pomena informacijske dru?be. Svojo vlogo sem opravljal prostovoljno in brezpla?no. Glasniki digitalnih tehnologij naj bi javno in strokovno pomagali pri razvoju informacijske dru?be in kriti?no pokazali na morebitne pomakljivosti ali prednosti. Moj zadnji zapis namenjen pregledu in oceni stanja razvoja informacijske dru?be pri nas. V svojem mandatu sem organiziral 2 dobrodelni akciji v katerih smo zbirali denar za odprtje razstave o zgodovini ra?unalni?tva GOTO 1982, ki jo je z zbranimi sredstvi lahko brezpla?no obiskalo ve? tiso? ?olarjev, in za nakup ra?unalnikov z otroke iz socialno ogro?enih dru?in. Skupaj smo zbrali skoraj 30.000 EUR, ki so jih donirali posamezniki in podjetja. Organizirali smo delavnice za u?enje programiranja ?ensk RailsGirls, kjer se je ?e na prvo prispelo 600 prijav za 90 prostih mest. Nekatere izmed njih so si organizirale stalen programerski klub CodeCatz, v okviru katerega so razvile tudi prvo stran za Teden programiranja, ?e eno slovensko iniciativo, ki jo je Evropska komisija in marsikateri dr?avnik Evrope podprl. Doma takega odziva nismo uspeli zagotoviti. Posku?al sem biti aktiven in odziven na aktualne dogodke kot je bilo uvajanje novih pravil za delo s pi?kotki, uvajanje dav?nega potrjevanja za pla?ila po spletu in odzivanje na dogajanje v zvezi internetno nevtralnostjo. V vseh primerih je na operativnih ravneh potekalo sodelovanja z uradniki zgledno. Slovenija je bila ena prvih dr?av, ki je pred ve? kot 20 leti uzakonila elektronski podpis in elektronsko poslovanje. Pred 15 leti smo imeli ministrstvo za informacijsko dru?bo, pred nekaj leti smo bili poleg Nizozemske prvi v EU, kjer smo se postavili ostro na stali??e varovanja internetne nevtralnosti. Na te dose?ke smo lahko upravi?eno ponosni! Lahko ugotovim, da se je v zadnjih 4 letih zavedanje javnosti izbolj?alo. O informacijski dru?bi se bolj pogovarjamo, te teme so v medijih pogostej?e. Zelo pozitiven vtis imam o novinarjih in medijih. Odzivnost in korektnost poro?anja je bila vedno visoka, kar ?e dodatno dokazuje pomembnost informacijske dru?be. Sodelovanje s tremi vladami je bilo ohlajajo?e. V prvi, ki me je imenovala, sem z ministrom ?igo Turkom sodeloval dobro. V drugi, kjer je bil minister Jernej Pikalo, so me najprej ?eleli zamenjati s pojasnilom, da delam premalo, a so se potem premislili in ob zaklju?ku njegovega mandata sva se poslovila korektno. Zadnjih treh ministric nisem sre?al. Je pa na drugi strani bilo sodelovanje z Evropsko komisijo izjemno plodno. ?al mi je, da Slovenija ni bolje izkoristila povezav, ki sem jih pridobil kot glasnik, ?e posebej sodelovanje s prvo komisarko Neelie Kroes. Glasnikom je namre? omogo?en dokaj neposreden dostop do glavnih odlo?evalcev in iz osebne izku?nje lahko povem, da se hitro odzivajo na morebitne pobude ali te?ave. Pa naj bo to na nivojih direktoratov, kabineta komisarja ali pa kar pri komisarjih samih. A objektivne ?tevilke in opozorila strokovnjakov ka?ejo, da Slovenija drvi v brezno na podro?ju informacijske dru?be, in ni? ne ka?e, da bi se trend obrnil. Raziskava Zdru?enih narodov ka?e izrazit padec na svetovni lestvici med letom 2012 in letom 2014, pri e-vladanju iz 25. na 41. mesto in pri e-participaciji iz 66. na 84. mesto. Prav tako evropski indeks DESI ka?e, da se Slovenija v zadnjih letih ne more pohvaliti. ?e celo na podro?jih, za katere smo se hvalili, npr. uporabljenost javnih digitalnih storitev je padec iz leta 2014 do 2016 izrazit. Trenutna koalicija je v svojem koalicijskem sporazumu prepoznala informacijsko dru?bo kot podro?je, ki lahko “zagotovijo globalno konkuren?no prednost, obenem pa dr?avljanom olaj?ajo vsakodnevna opravila ali celo ponudijo prilo?nost za osebnostni razvoj.” To je po dolgem ?asu zopet vlada, ki je postavila informacijsko dru?bo na enakovredno raven, kot druge programske to?ke koalicijskega sporazuma. A podroben pregled ka?e, da je ve?ino pozornosti na podro?ju informacijske dru?be v zadnjem letu in pol bilo namenjenih le dr?avni informatiki, ostala podro?ja so zanemarjena. Obljub koalicijskega sporazuma je bilo kar nekaj, a ve?ina ?e ni uresni?enih: Doseganje visoke e-vklju?enosti (doseganje 100% pokritosti prebivalstva z 30MBit/s in 50% 100Mbit/s) je z obstoje?imi predvidenimi viri v prora?unih je to nerealno. Spodbujanje ve?je konkuren?nost digitalnega gospodarstva. Raziskave ka?ejo, da se ve?ino kapitala, ki ga pridobijo Slovenci vpla?a v podjetja, ki jih Slovenci zato morajo ustanoviti v tujini. Prizadevanje za ve?jo e-vklju?enost in dvig kompetentnosti prebivalstva. Posebnih ukrepov za ve?jo e-vklju?enost ni. Kako je koalicija na?rtovala pove?evanje e-vklju?enosti ni jasno, a javne aktivnosti so dokaj zamrle. Najbolj odmevni projekti na podro?ju izobra?evanja in spodbujanja e-vklju?enosti so bili ali so volonterski in niso podprti s strani dr?ave, npr. Teden programiranja, Simbioza in podobno. Velika koalicija za delovna mesta je v Sloveniji neoperativna in zgolj deklerativna. Vzpostavitev okolja v katerem bodo storitve javne uprave zagotovljene v digitalni obliki. Uporabljenost storitev eUprave pada. Nova vlada je sicer prenovila portal eUprave, a pri tem ni jasno ?emu slu?i prenova, kakor tudi kak?ne kriterije so pri tem uporabili. V sporazumu so napovedali merila in kazalnike s katerimi bo u?inkovitost merjena, a javno nisi objavljeni, zato ocena ni mogo?a. Spodbude za podjetja s podro?ja IKT in startupov. Olaj?av ali drugih spodbud ni, ?al pa se je trenutna vlada odlo?ila, da bo ve?ino storitev kupila pri velikih svetovnih ponudnikih, kar je utrdila celo z obiskom v ZDA. Tudi sicer ostale ve?je projekte s podro?ja dr?avnega IKT dr?ava ve?inoma ponuja tujim korporacijam, ki potem za podizvajalce velikokrat najemajo slovenske strokovnjake. Na podro?ju startupov Vlada ni pove?ala spodbud, saj ostajajo spodbude v okviru SPS v letih 2015 in 2016 na enaki ravni kot v letu 2014. Nevtralnost interneta Slovenci smo lahko ponosni na reakcijo slovenske vlade in ve?ine slovenskih poslancev v Evropskem parlamentu, ko smo se odlo?no uprli spremembam uredbe, ki je definirala nevtralnost interneta. ?al je kmalu po sprejetju uredbe slovenski regulator AKOS izrazito birokratsko odlo?al o posameznih vpra?anjih in tako vspostavil odlo?itve, ki so po mnenju strokovne javnosti v nasprotju v sicer dobro podprtimi na?eli nevtralnosti interneta. Usposabljanje mladih za digitalna delovna mesta. Vlada je 29.1.2015 objavila Jamstvo za mlade v katerem pa je povsem zanemarila podro?je informacijske dru?be. V paketu, ki naj bi bil vrednem 160 mio EUR se informacijska dru?ba ne omenja, saj so sredstva za usposabljanje mladih namenjena kulturi, socialnemu podjetni?tvu in drugim oblikam usposabljanja za zaposlovanje. Zdru?itev upravljanja in vodenja IKT v centralni urad in optimizacija javne infrastukture. IKT koordinira MJU in dejansko izvaja storitve centralnega urada, tudi ?e se mu tako ne re?e uradno. V okviru teh aktivnosti, se je vzpostavil tudi dr?avni digitalni oblak, ki je eden bolj odmevnih projektov te koalicije. A vzpostavitev oblaka ni dovolj, saj ga bo potrebno ?e uporabiti. Udejanjanje pravne dr?ave na podro?ju IKT. Upo?tevanje Zakona o elektronskem poslovanju in elektronskem podpisu se izvaja izrazito ?ibko, in se ne spodbuja. Dr?avni uslu?benci in funkcionarji ne uporabljajo elektronskega podpisa, dr?avni organi ?e vedno zahtevajo dokumente v papirni obliki. Projekti. Koalicijski sporazum obljublja tudi nekaj specializiranih projektov, ki pa ?e niso izvedeni, oz. so obstajali ?e prej, tako da ni jasno, kaj naj bi se izvedlo: digitalizacija kulture, digitalna platforma za sodelovanje s civilno dru?bo, platforma za pregled socialnih pomo?i, digitalna delovna knji?ica. Po mojih informacijah ti projekti ?e niso izklju?eni, ne vem pa tudi ali so ?e za?eti. Kljub temu, da je koalicija dala informacijsko dru?bo programsko ob bok ?lovekovim pravicam, varnosti in sociali, je objektivna slika dose?kov slaba. Direktorat za informacijsko dru?bo organizacijsko spada pod Ministrstvo za izobra?evanje, znanost in ?port. A ?al je povsem odrinjen. Pozornosti ministric, ki se naj bi se z njim ukvarjale nima, kar se ka?e tudi v tem, da se na parlamentarnih zasli?anjih s tem podro?jem skorajda ne ukvarjajo, da ministrstvo skorajda ne izdaja nobenih javnih sporo?il v zvezi z informacijsko dru?bo, in ne nazadnje tudi s tem, da napredka na podro?ju informacijske dru?be prakti?no ni. Po novem naj bi ga celo prenesli na MJU, kar pomeni, da bo ?e komponenta izobra?evanja in naslavljanja digitalne izklju?enosti izrazito oslabljena in se bo razumevanje inf.dru?be povsem zo?ilo na informatiko. ?alostno je, da je koalicijski sporazum prepoznal prioritete, a jim Vlada z ukrepi ne sledi in kot ka?e tudi ni namena, da bi te prioritete naslovili. Razen dr?avnega oblaka in stali??a o internetni nevtralnosti, se Vlada z ukrepi, ki jih je napovedala v svojem koalicijskem sporazumu na podro?ju informacijske dru?be ne ukvarja, ali pa jih izvaja nejavno. Lahko bi rekli, da nazadujemo in da so na?i ukrepi nezadostni, in da je stanje zaskrbljujo?e.To se ka?e tudi v napovedi premiera Cerarja, ki ob predstavitvi na?rtov za leto 2016 ni omenil nobenih prioritet s podro?ja informacijske dru?be. Svoj mandat zaklju?ujem z me?animi ob?utki. Informacijska dru?ba je tu in se bo razvijala organsko. ?elim si, da bi se odgovorni zavedli potenciala in izkoristli prilo?nosti, da bi razvoj informacijske dru?be v Sloveniji spodbudili in naredili v enega glavnih povdarkov na?ega razvoja. Tudi s pomo?jo novega glasnika, ko bo ta imenovan. 0 komentarjev Po?lji objavo po e-po?tiBlogThis!Skupna raba v storitvi TwitterSkupna raba v storitvi FacebookDaj v skupno rabo na spletnem mestu Pinterest petek, 11. marec 2016 Javne dra?be V Sloveniji se vsako leto izvede nekaj tiso? javni dra?b, s katerimi upniki ali dr?ava odprodajajo premo?enje. In ne glede na to, ali dra?be izvajajo sodi??a, FURS ali izvr?itelji, so novinarji ?e pokazali, da so lahko izpostavljene precej?njim zlorabam. A obstaja enostavna re?itev, kako bi lahko z informacijsko tehnologijo te zlorabe sistemsko prepre?ili. Ideja zlorab je enostavna. Ker so dra?be javne in se dra?itelji ponavadi zberejo pred prostorom za dra?bo, je kupcu, ki je dovolj zainteresiran, enostavno prepri?ati morebitne konkurente, naj odstopijo od dra?be (oz. jih za to podkupiti). Prednost za odstopljene kupce je, da so za pol ure nedela dobro pla?ani, prednost za kupca pa, da se cena ne premakne veliko nad izklicno ceno. To je seveda nezakonito, saj gre za podkupovanje, a kar je ?e huje, to se dogaja kar v javnih prostorih in celo sodi??ih na o?eh vseh. Menda celo obstajajo profesonalni statisti, ki prihajajo na dra?be, da potem odstopajo in so tudi za to pla?ani. Poleg moralne in zakonske te?ave je seveda posledica ta, da dru?ba iztr?i manj, kot bi ?e bi se izklicavalo po?teno. Bistvo problema je, da dra?itelji med seboj niso anonimni. Seveda je pomembno, da se dra?itelji identificirajo pred sodi??em ali tistim, ki vodi dra?bo, pla?ajo var??ino in uredijo vse kar je potrebno za korektno izpeljavo postopka, a hkrati ni nobene potrebe, da se dra?itelji med seboj spoznajo, oz vedo kdo bo ?e dra?il. ?e javna dra?ba poteka na sodi??u, potem je nekaj minut pred vstopom v prostor dra?be ve? kot dovolj, da se morebitni dra?itelji pred prostorom dogovorijo za prirejen potek dra?be. ?e bi javna dra?ba potekala v elektronski obliki, torej na spletu, kjer bi bili dra?itelji identificirani z digitalnim potrdilom, bi bili predstavljeni sodi??u, a se med seboj ne bi imeli mo?nosti dogovoriti. Tako bi dra?ba lahko potekala v ?ivo, s pravim izklicevanjem, izplen bi bil ve?ji, hkrati pa bi se sistemsko izognili korupcijskim tveganjem. ?e dodatna socialna komponenta bi bila, da se npr. v primeru nepremi?nin, upniku, ki je velikokrat povsem obubo?an, vsaj malo pomaga, da si bolj po?teno zmanj?a dolg do upnikov, saj je tako cena vi?ja in bli?ja tr?ni. A skeptiki bodo hitro rekli, da to povzro?a neenakost dra?iteljev, da je potrebno spreminjati zakonodajo, da je prezapleteno in podobno. A mislim, da so to tveganja, ki so obvladljiva, ker: obliko javne dra?be dolo?i Minister za pravosodje s podzakonskim aktom, torej je stvar dolo?anja postopka s pravilnikom na ministrstvu; el. podpis in el. certifikat sta uzakonjena ?e ve? kot 20 let, zakonska podlaga za identifikacijo dra?itelja je nesporna; el. poslovanje v Sloveniji je za nekatere skupine ?e obvezno, za vse pa ?e omogo?eno delo z dr?avnimi organi preko eDavkov in eUprave (sistem identifikacije posameznika za pristok k javni dra?bi bi bil enak, kot za omenjeni storitvi, zato ne bi bil potreben dodaten tehni?ni razvoj klju?nega dela); sistem elektronskega dra?enja bi omogo?il uporabo bolj u?inkovitih dra?benih sistemov, ki jih ?e uporabljajo javne tr?nice (kot recimo eBay ali AdWords), ki dokazano omogo?ajo bolj?i izplen dra?be; odvisno od sistema, bi dra?itelji ?e vedno videli avkcijo, le dostopa do drugih dra?iteljev ne bi imeli, s ?imer bo odpravili klju?no sistemsko tveganje; morebitna zloraba ali kraja idenitete drugega dra?itelja je brezpredmetna, saj dra?itelji pri javnih dra?bah pla?ajo var??ino, kateri mora slediti pla?ilo celotne kupnine; ?e pla?ilo var??ine bi naredilo kakr?nokoli zlorabe identitete brezpredmetno. Javne dra?be so odli?en primer, ko bi lahko digitalna tehnologija sistemsko re?ila velik problem, v relativno kratkem ?asu. Ni potrebno veliko, da bi se to udejanilo, hkrati bi pa taka re?itev omogo?ila zelo pregledno objavo in izvedbo dra?b. 1 komentarjev Po?lji objavo po e-po?tiBlogThis!Skupna raba v storitvi TwitterSkupna raba v storitvi FacebookDaj v skupno rabo na spletnem mestu Pinterest torek, 08. marec 2016 Potencial bolj?e polovice 8.marec je dan, ko se spomnimo, da enakopravnost med spoloma v zgodovini ni bila sama po sebi umevna. Na sre?o se Slovenija lahko pohvali z najmanj?o pla?no diskriminacijo med spoloma v Evropski uniji, tudi formalno so pravice spolov so v Sloveniji izena?ene. O?itne razlike posku?a dr?ava in dru?ba odpraviti s pozitivno diskriminacijo, ki sicer zagotavlja bolj?o reprezentacijo na vodilnih polo?ajih, upokojevanju, socialnih pravicah in podobno. A te?ava, na katero ?elim opozoriti je, da imamo premalo ?ensk, ki bi se ukvarjale s tehni?nimi poklici. Tradicionalni in?enirski in tehni?ni poklici so imeli vedno manj ?ensk kot mo?kih, a to je pogosto izhajalo tudi iz fizi?ne zahtevnosti poklica ali tradicij patriarhalne dru?be. A zadnjih 100 let za to ni ve? izgovora. V zadnjih 15 letih smo pri?a zanimivemu pojavu, ki so ga prinesli startupi. Ti imajo za razliko od drugih podjetij manj?o verjetnost pre?ivetja, a zato jih je tudi ve?. Zato se lahko hitreje odzivajo na izzive. In tako so se v Silicijevi dolini, kjer je startupov najve? in njihova rast najhitrej?a, odstotek ?ensk zaposlenih v tehni?nih podjetjih dvignil na 30%, a tu se je tudi ustavil. Pa ne zaradi podjetij, ampak zato ker je ?ensk, ki bi se ukvarjale s tehnologijo enostavno premalo. Startupi so eni prvih tehni?nih skupnosti, ki so na to za?eli opozarjati sistemati?no, iz potrebe. Res je, da so znanstevniki dokazali, da se statisti?no gledano ?enske raje ukvarjajo z ljudmi, mo?ki pa s stvarmi, a te?je je pojasniti koliko na to stanje vpliva vzgoja. In ravno v tem imamo najve?ji problem. Kot dru?ba je na? sistem vzgoje ?e vedno izrazito tradicionalen in pasivno odriva deklice stran od tehnologije. To se ka?e tako v vpisih v poklicne ?ole, kakor tudi v vpisih na tehni?ne fakultete. Npr. letos sem od 30 ?tudentov v razredu na Fakulteti za ra?unalni?tvo imel 2 ?enski, pa ?e od teh je ena rekla, da ne bo ostala v ra?unalni?tvu. Po drugi strani imamo v Sloveniji aktivne iniciative kot so Rails Girls, Code Catz, kjer lahko samo v Sloveniji prepoznamo na tiso?e ?ensk, ki se ?elijo bolj udejstvovati v programiranju in tehnologiji. A bistveni problem je, da se tega zavejo ?ele, ko ?e imajo drug poklic in so ?e odrasle. Z drugimi besedami, z napa?nim sistemskim pristopom odrivamo polovico generacije iz poklicov, za katere vemo, da bodo v naslednjih nekaj letih najbolj deficitarni in, ki prina?ajo za tretjino vi?jo dodano vrednost in s tem tudi pla?ilo. Na? sistem, predvsem pa osnovne ?ole in srednje ?ole niso prilagojene novi realnosti in dejstvu, da tehnologija in ve? rezervirana za mo?ke. Njihova naloga bi morala biti, da tehnologijo in tehni?ne znanosti pribli?a vsem, ne le tistim, ki so “tehni?no bolj nadarjeni” in se zavestno vpisujejo v kro?ke. Eden mojih najljub?ih profesorjev Kurt Leube je bil izrazit libertarec in je na temo diskriminacije ?ensk v podjetjih dejal, da bi prepovedal kakr?nokoli preganjanje diskriminacije po spolu podjetjih. To je bilo seveda takrat povsem nezasli?ano in je v razredu povzro?ilo glasne proteste. A njegovo pojasnilo je bilo, da podjetja, ki se odpovejo potencialu polovice populacije, tako ali tako ne bodo konkuren?na in bodo propadla. ?e pogledamo dru?bo kot celoto ima njegova izjava zrno soli. Z zdaj?njim sistemom vzgoje novih generacij, se bomo ?e ?e naprej implicitno odpovedovali potencialu polovice populacije. ?as bi bil, da to spremenimo. 0 komentarjev Po?lji objavo po e-po?tiBlogThis!Skupna raba v storitvi TwitterSkupna raba v storitvi FacebookDaj v skupno rabo na spletnem mestu Pinterest torek, 02. februar 2016 Ra?unalni?tvo za vse Slovenska vlada je predstavila prioritete v letu 2016 in glavni cilj je, da se izbolj?uje ?ivljenjski standard ljudi. Predsednik Vlade je raz?lenil naloge na: trajno oskrbo, poenostavitev administrativnih postopkov, pove?anje zaposlitev, pravosodje, davki in podobno. To so ve?inoma kratkoro?ne prioritete, ki so za dr?avo pomembe. Med dolgoro?nimi prioritetami Vlada RS vidi predvsem potrebe na podro?ju ekologije in infrastrukture. O informacijski dru?bi pa ni?. ?al. Pred enim letom sem bil vesel, saj je ta vlada bila ena prvih, ki je v svojo koalicijsko pogodbo vklju?ila tudi informacijsko dru?bo. Kljub vsemu, da je ta vlada pove?ala investicije v informacijsko infrastrukturo, je le ta namenjena predvsem delu dr?avne uprave. Drugih podro?ij se ne dotika in jih zanemarja. Znanje je eden od klju?nih elementov informacijske dru?be, vsaj toliko pomembno kot infrastruktura. A pri nas se zadovoljimo s tem, da gledamo le na to, koliko sredstev smo investirali v nove kable ali naprave. Vlada se lahko upravi?eno hvali, da je zgradila ra?unalni?ki oblak, a to je odlo?no premalo, saj na podro?ju ozave??anja in izobra?evanja, hkrati pa tudi uporabe informacijskih tehnologij, prakti?no ni bilo premikov. Javne storitve, ki se uvajajo so seveda dobrodo?le, a so skoraj vse namenjene izklju?no delu dr?avne uprave (v to ?tejem tudi dav?no upravo in zdravstvo). Strategije informacijske dru?be ?e vedno ni, kaj ?ele, da bi o tem potekala razprava. Pa je ena od klju?nih elementov za bodo?nost na?ih otrok. To je ena od najve?jih te?av, ki jih imamo, saj so zadnje 4 vlade na podro?ju inf. dru?be naredile odlo?no premalo. Z razvojem interneta, novih tehnologij je ogledalo dru?bi nastavljeno ?e toliko bolj ostro. Zato la?je vidimo kako se razvija pogled na informacijsko dru?bo drugje in kako pri nas. Povsem nepovezno naklju?je je hotelo, da je ameri?ki predsednik dva dni pred tiskovno konferenco slovenskega predsednika vlade objavil na?rt Ra?unalni?tvo za vse, ki ga je napovedal ?e v svojem letnem nagovoru. Na?rtovalci ameri?ke politike so ugotovili, da je za bodo?e generacije pomembno, da razumejo ra?unalni?tvo. Uporabljamo ga v vseh poklicih. Profesorji pripravljajo predavanja z ra?unalniki, avtomehaniki se ne ule?ejo samo pod avto, ampak uporabljajo tudi ra?unalnike, da preverijo delovanje avtomobila. Tudi cvetli?arka naro?ilo prejeme preko ra?unalnika, nanj napi?e ra?un in poro?a finan?ni upravi. Kmalu si bodo vsi trije vso to opremo tudi prilagodili po lastnih potrebah. Na?a dol?nost je, da bodo?e generacije usposobimo, da to razumejo in da so sposobne uporabljati in ustvarjati storitve informacijske dru?be. Verjetno ni potrebno posebej poudarjati, da je to nekaj kar stroka opozarja ?e vrsto let, a med odlo?evalci teh prioritet ni. Na?i otroci in tisti, ki bodo v kratkem vstopili na trg delovne sile morajo razumeti kako deluje informacijska dru?ba, kako lahko izkoristijo koli?ine podatkov, ki se zberejo, kako lahko hitreje komunicirajo. Razumeti morajo informacijsko zasebnost in tveganja. Znati morajo upravljati naprave in razumeti na?ela kako delujejo. Znanje ra?unalni?tva in uporaba storitev informacijske dru?be je obvezna kot pismenost in to bi morali biti jasno tudi v najvi?jih strategijah. V napovedi za leto 2016 se je Vlada RS odlo?ila, da se bo usmerila v izbolj?anje ?ivljenskega standarda ljudi. A to ni dovolj. Na?a dol?nost je, da ?ivljenski standard izbolj?amo tudi bodo?im rodovom. Zato jim moramo omogo?iti razmere, da svoje kompetence ustvarijo in razvijejo v skladu s potrebami prihodnosti in ne preteklosti. To pa zahteva dolgoro?no spremembo pogleda, na?el, ciljev in navad, a tudi pozornost na najvi?jih mestih v dr?avi. 0 komentarjev Po?lji objavo po e-po?tiBlogThis!Skupna raba v storitvi TwitterSkupna raba v storitvi FacebookDaj v skupno rabo na spletnem mestu Pinterest petek, 15. januar 2016 Odprto pismo glasnikov digitalnih tehnologij Evropske unije dr?avam ?lanicam ?Tako na delovnih mestih kot po domovih Evropa potrebuje ve? znanja s podro?ja informacijske in komunikacijske tehnologije. Resorne ministre pozivamo k sodelovanju pri odpravi pomanjkanja strokovnega znanja.“ Glasniki digitalnih tehnologij pozivajo ministre dr?av ?lanic EU, naj v lu?i hitro spreminjajo?ega se sveta in hitre digitalizacije Evrope obravnavajo medresorsko vpra?anje pomanjkanja digitalnega strokovnega znanja. Danes pribli?no 100 milijonov dr?avljanov EU nima digitalnih znanj in ostajajo izklju?eni iz digitalne dru?be. Glasniki digitalne tehnologije Evropske unije pristojne ministre v dr?avah ?lanicah Evropske unije pozivamo k sprejetju ukrepov za odpravo pomanjkanja digitalnega strokovnega znanja, da bi Evropi omogo?ili kori??enje prednosti digitalizacije. Splo?no je sprejeto, da digitalizacija pomembno prispeva h gospodarski rasti in ustvarjanju delovnih mest v Evropski uniji. Evropski dr?avljani potrebujejo ve? znanj na podro?ju informacijske in komunikacijske tehnologije tako na delovnem mestu kot doma. Kakovost na?e delovne sile neposredno vpliva na blaginjo Evrope. Kljub rekordnemu ?tevilu brezposelnih, med katerimi je veliko mladih, delodajalci pogosto ne najdejo kandidatov z digitalnimi znanji, ki jih potrebujejo. Menimo, da mora Evropa nujno odpraviti pomanjkanje strokovnega znanja in ustvariti potrebne pogoje, ki bodo ljudem olaj?ali vstop na trg dela. Poleg tega morajo vsi Evropejci pridobiti potrebna digitalna znanja za uporabo spleta in kori??enje storitev, proizvodov in prilo?nosti, ki jih ponujata vedno bolj digitalizirano gospodarstvo in dru?ba. Ob upo?tevanju, da imajo dr?ave ?lanice ve?ino pristojnosti na tem podro?ju in da so razporejene po ve? vladnih resorjih, zlasti ministrstvih za telekomunikacije, industrijo, izobra?evanje, zaposlovanje itd., pristojne ministre v dr?avah ?lanicah pozivamo k tesnemu sodelovanju z dele?niki in da nujno: poskrbijo, da imajo vsi evropski dr?avljani digitalna znanja in se znajdejo na spletu. Namen je ozavestiti evropske dr?avljane, kako jim lahko informacijska in komunikacijska tehnologija izbolj?a njihove delovne sposobnosti in zaposljivost ter olaj?a vsakodnevne dejavnosti; vzpostavijo visokohitrostno digitalno infrastrukturo za vse dr?avljane in podjetja; poskrbijo, da noben ?tudent ne kon?a ?olanja brez osnovnega nabora digitalnih znanj. Sisteme izobra?evanja in usposabljanja dr?av ?lanic je treba prilagoditi 21. stoletju in poskrbeti za vklju?enost digitalnih znanj v u?ne na?rte od pred?olskega do visoko?olskega izobra?evanja in izobra?evanja odraslih; spodbudijo ?tudente, da si izberejo ?tudij in poklicno pot na podro?ju informacijske in komunikacijske tehnologije ter sprejmejo zavezo k zvi?anju ?tevila ?tudentov na ?tudijskih programih v zvezi z IKT za 20 % do leta 2018 ter programe podprejo z dodatnim financiranjem; prek digitalnih znanj spodbudijo razvoj podjetni?kih in inovacijskih sposobnosti; promovirajo sodelovanje med industrijo in drugimi dele?niki, da bi poklicni in akademski programi usposabljanja na podro?ju IKT postali odzivnej?i na potrebe trga dela; pomagajo podjetjem, da sprejmejo nove tehnologije, ki jim bodo omogo?ile ve?jo produktivnost in konkuren?nost doma in v tujini; spodbujajo vse?ivljenjsko u?enje, zlasti z digitalnimi platformami, kot so prosto dostopni spletni u?ni programi (MOOCs); podpirajo delovno mobilnost; podpirajo in tesno sodelujejo z javnimi organi in drugimi dele?niki pri promociji in izobra?evanju o digitalnih znanjih ter razvijanju digitalnih storitev. Spodaj podpisani glasniki digitalne tehnologije smo imenovani s strani dr?av ?lanic in si prizadevamo, da bi vsakemu Evropejcu pomagali, da postane digitalno pismen in izkoristi prednosti vklju?ujo?e digitalne dru?be. Vsem dr?avljanom pomagamo izbolj?ati njihova digitalna znanja tako, da podpiramo in vodimo ?iroko paleto digitalnih projektov v svojih dr?avah. Dejavno smo vklju?eni tudi v: 13 nacionalnih koalicij za digitalnih znanj in delovna mesta, pobudo evropski teden programiranja za promocijo digitalnih znanj in programiranja. Ministre dr?av, v katerih teh pobud ni, pozivamo k vzpostavitvi nacionalne koalicije za digitalna znanja in delovna mesta ter k podpori pobude evropski teden programiranja. Podpisniki: Meral Akin-Hecke (Avstrija), Saskia van Uffelen (Belgija), Gergana Passy (Bolgarija), Darko Paric (Hrva?ka), Stelios Himonas (Ciper), Ond?ej Felix (?e?ka republika), Linda Liukas (Finska), Gesche Joost (Nem?ija), Nikos Michalopoulos (Gr?ija), Gilles Babinet (Francija), István Erényi (Mad?arska), David Puttnam (Irska), Riccardo Luna (Italija), Reinis Zitmanis (Latvija), K?stutis Ju?kevi?ius (Litva), Bj?rn Ottersten (Luksemburg), Godfrey Vella (Malta), Tineke Netelenbos (Nizozemska), W?odzimierz Marciński (Poljska), António Murta (Portugalska), Paul Andre Baran (Romunija), Peter Pellegrini (Slova?ka), Ale? ?peti? (Slovenija), Andreu Veà-Baró (?panija) in Jan Gulliksen (?vedska). 0 komentarjev Po?lji objavo po e-po?tiBlogThis!Skupna raba v storitvi TwitterSkupna raba v storitvi FacebookDaj v skupno rabo na spletnem mestu Pinterest sreda, 30. december 2015 Slovenska informacijska dru?ba 2015 Slovenska informacijska dru?ba je v letu 2015 do?ivela pozitivne premike. Kot opazovalec lahko re?em, da je smer prava, a prepo?asna. Zapis, ki je pred vami, je moja ocena sprememb in dogajanj na podro?ju informacijske dru?be leto?njega leta. ?elim si, da bi bila brana pozitivno. Dostop do podatkov o informacijskih dru?bi je v Sloveniji ?e vedno zelo omejen. Dr?avna uprava ne objavlja statistik uporabe posameznih storitev, kazalniki uvajanja digitalne dru?be (DESI), ki jih objavlja evropska komisija so omejeni na podatke, ki so stari vsaj eno leto, pogosto tudi dve. Zato ve?inoma odlo?amo na podlagi ob?utka in mehkih podatkov, ali kot v nekaterih v primerih na osnovi ?isto nepovezanih impulzov, npr. ko je potrebno porabiti kak?na sredstva, ker druga?e ne bi imeli ve? dostopa do njih. Paradoksalno je, da naj bi ravno digitalizacija bila tista, ki bo omogo?ila bolj?e podatke in sprotne statistike, a tega ne prepoznamo in ne uprabljamo. V letalskem ?argonu bi rekli, da letimo na slepo. Kljub dolgoletnemu opozarjanju javnosti in stroke, si slovenski odlo?evalci dolgo niso vzeli ?asa, da bi o informacijski dru?bi razmi?ljali strate?ko. Letos vidimo pozitivne premike, ki so po mojem mnenju dobri, a prepo?asni, predvsem pa pogosto neu?inkovito usmerjeni. ?e preve? smo usmerjeni v re?evanje problemov z usmerjanjem denarja v njih in manj v razmislek o vsebini. ?e najbolj se to ka?e pri poudarjanju po potrebnih vlaganjih v infrastrukturo, ki bi bila seveda dobrodo?la, a vendar imamo veliko storitev ?e na obstoje?i infrastrukturi, ki jih slabo uporabljamo ali izvajamo. Zato mislim, da je potreben na tem segmentu ?e ve?ji poudarek. Odnos dr?ave do informacijske dru?be Strategija digitalne dru?be ?e vedno ni sprejeta, kljub temu, da je ?e dolgo v pripravi. Tu izgovorov nimamo ve? ?e vsaj 10 let. Umestitev problematike informacijske dru?be v vladne prioritete je dokaj ?ibka. Direktorat za informacijsko dru?bo ?e vedno spada pod ministrstvo za ?olstvo, ki se zaradi obilice nalog, do informacijske dru?be obna?a dokaj ma?ehovsko. Letos smo zamenjali tri ministrice na ministrstvu, zadnji dve pa sli?ali tudi ob svojih predstavitvah v parlamentu. V ve? kot 8 urnih predstavitvah sta obe skupaj informacijsko dru?bo omenjali manj kot 5 minut, pa ?e to na podlagi vpra?anj poslancev. Sam mislim, da je to ena od najni?jih to?k leto?njega leta. Pa ne zaradi ministric, ampak celotne dru?be, ki se ji to ne zdi nenavadno. Medtem, ko druge dr?ave imenujejo ministra za digitalno ekonomijo (VB) ali glavnega informatika (Estonija), ali se pa premier sre?a z delovno skupino za informacijsko dru?bo enkrat na teden (Italija), se mi ?e vedno vrtimo v pre?ivetih konceptih, ko informacijska dru?ba ni horizontalna tema, ki zadeva vse, ampak je le ?e ena postavka v prora?unu, ki jo odpravimo tako, da tam pa? dolo?imo nekaj denarja in s tem problem pospravimo pod preprogo: Najbolje odnos Slovenije do informacijske dru?be ka?ejo zdaj?nji in biv?i premieri. 24.6.2015 jih je nacionalna televizija povabila na pogovor o Sloveniji in Rosvita Pesek jim je kot zadnje vpra?anje podala izziv, kako nas je lahko na podro?ju informacijske dru?be in s tem povezanega podjetni?tva Estonija prehitela po desni. Od treh govorcev smo dobili tri odgovore: da se z Estonijo ne gre primerjati, ker so tam pokojnine nizke; da Slovenija intenzivno vlaga v propulznive panoge, npr. lesarstvo; in da je za vse kriv komunisti?ni re?im, ki je omre?il univerzo. Za ?etrtega govorca je zmanjkalo ?asa, bi me pa zanimal tudi njegov odgovor. Pogovor Rosvite Pesek s 4 predsedniki vlad RS, 24.6.2015 Odnos do informacijske dru?be se ka?e tudi v zlorabah tehnologij, ki jih omogo?a digitalna dru?ba. Eden od novih primerov so napovedane dav?ne blagajne, ki so bile sprva namenjene odpravi goljufij z neizdajanjem ra?unov, a ?e se pojavljajo novice, da bo dr?ava s podatki po?ela ?e marsikaj drugega. Zlorabe uporabe podatkov, ki so bili zbrani z drugim namenom, so ene najhuj?ih zlorab, ki bi se jim morala dr?ava na ?iroko izogibati! Kmalu bomo pri?li do razumevanja, da je zloraba podatkov, ki so bili zbrani z drugim namenom, podobna zlorabi ?lovekovih pravic, ki se jih lahko omejuje le po zelo strogo dolo?enem protokolu, ki najve?krat vklju?uje tudi odlo?itev sodi??a. Dokler tega ne bomo razumeli na sistemskem nivoju, bomo kot informacijska dru?ba nazadovali. Varnost in varovanje Slovenija ima enega od naju?inkovitej?ih centrov za boj z omre?nimi incidenti Si.CERT. Ni naklju?je, da deluje v relativno udobnem okolju akademskega omre?ja Arnes in je s tem umaknjen vsakodnevnim politi?nim vihram na posameznih ministrstvih. Kljub kroni?nem pomanjkanju denarja se u?inkovito odziva na incidente in se trudi preventivno delovati z ozave??anjem javnosti (Varni na internetu). To je pozitivno, a preventivno vlogo bi v prvi vrsti morala igrati vi?ja in?tanca, npr. Ministrstvo in s tem aktivno nastopati, ne pa da je ta naloga spravljena v Si.CERT. Je pa Si.CERT letos praznoval 20 obletnico svojega delovanja in to obele?il z odli?nim filmom. To je predvsem poklon sposobnosti sodelavcev Si.CERT in njihovi iznajdljivosti tudi na podro?jih, na katerih niso doma?i. ?elel bi si, da bi tako spretni bili tudi tisti, ki se ukvarjatjo z informacijsko dru?bo drugje. Si.CERT bi moral biti predvsem strokovni organ h kateremu bi se zatekali odlo?evalci po mnenja in nasvete pri pripravah svojih odlo?itev. Ker se ne, se objavljajo osnutki strategij, kot je Strategija kriptologije Republike Slovenije, ki je povzro?ila veliko slabe volje, predvsem zaradi pav?alnega odnosa do ene najpomembnej?ih tem, ki zadeva tudi nacionalno varnost. Ob temi varnosti se ne morem izogniti nesre?nemu primeru Piranskega zaliva. Kljub velikim polemikam, se mi zdi nepojmljivo, da se visoki dr?avni uradniki ne zavedajo kibernetskih tveganj, in na koncu za to ne odgovarjajo. In to v ?asih po razkritjih Edwarda Snowdena. To je malomarnost najslab?e vrste, ki ima daljnose?ne simbolne posledice. Dokler se dr?ava ne briga za varnost, se tudi dr?avljani ne bodo. Tak odnos ka?e tudi to, da celo ministri ne uporabljajo varnih povezav, varnih telefonov in ne komunicirajo preko varne (kriptirane) elektronske po?te, niti sporo?il elektronsko ne podpisujejo. Posebna kritika gre na Ministrstvo za zdravje, ki dovoljuje, da je informatika podro?je kamor se pospravi neza?eljeni kader. Odstavljeni generalni direktor Klini?nega centra Ljubljana, kateremu naj bi pripadalo ustrezno delovno mesto, je postal poobla??enec za informacijsko varnost. Gospod nima na podro?ju informacijske varnosti nikakr?nih referenc, a je postal prvi varuh informacijske varnosti v najve?ji zdravstveni instituciji v dr?avi. To ?e enkrat ka?e na sprevr?eno realnost slovenskega odnosa do informacijske dru?be. e-Javna uprava in e-storitve V prvi vrsti gre pozitivna ocena ministru Koprivnikarju, ki je pospe?il ukrepe na podro?ju javne uprave in z njo povezane informatike. Letos smo dobili e-ra?une, prenovo dr?avne uprave in dr?avni oblak. O dr?avni informatiki se govori, a pogosto zadeva dobi slab priokus zaradi izvedbe, ki je velikokrat polovi?na. In to je ?koda, saj imamo v dr?avi ve? kot dovolj znanja, da bi izvedli tudi informacijske storitve zgledno, predvsem z uporabni?kega stali??a. E-ra?uni so dober poskus, ki je prisili dr?avno upravo, da za?ne poslovati s ponudniki elektronsko. A ?al dokaj tipi?no tudi po enem letu uvedbe ne deluje kot bi pri?akovali. Uporabniki, ki ne uporabljajo to?no dolo?enih okolij imajo ?e vedno velike probleme in najve?krat se zatekajo k prijateljem, da jim oddajajo e-ra?une. Da se po enem letu to ne re?i, je katastrofalno, a tu se vrnemo na osnovno vpra?anje odgovornosti. Za tako stanje ne odgovarja nih?e. Prenova dr?avnega portala je bila nujno potrebna, kot je ?e marsikdo opozarjal. Letos smo to tudi do?iveli in na prvi pogled gre za v?e?en pristop. A glavni razlog za pozive je bil v slabi uporabnosti (in verjetno tudi uporabljanosti) posameznih storitev. Pri?akoval bi, da so se snovalci novega portala lotili naloge, kot moderna doktrina razvoja spletnih storitev nalaga. Torej, da se uporabljanost posamezne storitve meri, analizira razloge za slabo uporabljanost in potem storitve na podlagi ugotovitev prenovi. In to za vsako storitev posebej. Ker dr?avna uprava teh podatkov ne objavlja, ne morem soditi ali je bilo to narejeno. Bi si pa ?elel, da se po nekaj mesecih objavi podatke v kateri bi za vsako storitev (npr. podalj?anje vozni?kega dovoljenja) objavilo podatke o uporabi, ?asu postopka, koliko uporabnikov je prekinilo izvajanja postopka in podobno, za storitev pred in po prenovi. To bi na najbolj transparentni na?in pokazalo kaj vse so snovalci dosegli in kako so izbolj?ali uporabni?ko izku?njo. Supervizor je bil eden od primerov leto?njega leta, ki ka?e na slab odnos do javnih storitev in kako hitro se jih lahko spolitizira. Sicer odli?en primer dobre prakse dela z javnimi podatki, je padel na banalnih dogovorih o tem kako se nekaj izvede. Vodstvo KPK (predvsem prej?nje) se je s storitvijo rado hvalilo, hkrati pa ni naredilo dovolj, da bi bila storitev ustrezno upravljana. Zadnja novost leto?njega leta je dr?avni ra?unalni?ki oblak. Mislim, da je to ena bolj?ih potez leto?njega leta, ?e bo le izvajana, kot je obljubljeno. Torej, da se bo dr?avno informatiko upravljajo enotno in namesto 70 stre?ni?kih lokacij in aplikacij uporabljajo le oblak. ?e je temu tako, bo tudi dr?avna uprava lahko zmanj?ala ?tevilo potrebnih licenc in administratorjev, ki te sisteme upravljajo. Zato bo klju?no, da bo ob letu delovanja MJU objavilo podatke o tem za koliko se je zmanj?alo ?tevilo licenc, nakupov novih ra?unalnikov in informatikov, ki so upravljali z razdrobljenimi sistemi. Glede na pomanjkanje ra?unalni?arjev v gospodarstvu bo to dobrodo?lo za dr?avni prora?un, kakor tudi za gospodarstvo. Letos smo do?akali tudi uvedbo dodatnih javnih storitev kot so e-recepti, kar nas bo kon?no premaknilo iz repa evropskih lestvic o informatizaciji zdravstva. Takih premikov ni bilo veliko, a nekateri vendarle so. In upam, da jih bo v prihodnjem letu ?e ve?. Internetna nevtralnost Leto?nja tema je bil tudi sprejem uredbe EU o enotnem telekomukacijskem trgu, ki je internetno nevtralnost odpravila. Pri tem smo lahko upravi?eno ponosni na slovensko dr?avo, ki poleg Nizozemske edina glasovala proti uredbi, hkrati pa so tudi slovenski EU poslanci ve?insko glasovali proti. Edini predstavnik, ki je glasoval za uredbo, in s tem proti internetni nevtralnosti, je bil Lojze Petrle. Svojega glasu ni pojasnil. Javnost je o informacijski dru?bi letos sli?ala skoraj najve?, saj je bila to spretno izkori??ena javna tema, ki je na eni strani pozicionirala Slovenijo kot odlo?no branilko na?el in na drugi strani izpostavila pomen dialoga o prihodnosti informacijske dru?be. ?al pa se je potem hitro odzval dr?avni telekom, ki je ?e napovedal, da bo omejeval povezovanje z drugimi napravami (tethering). To pomeni, da bo Telekom Slovenije spremljal kak?en promet uporabnik ima in se glede na to odlo?al koliko bo zanj zara?unal. To je v samem bistvu omejevanje nevtralnosti interneta. Slabo je tudi to, da se je po prito?bi dr?avljana, Agencija za komunikacijska omre?ja in storitve RS odzvala izrazito birokratsko in zapisala, da formalno gledano ne gre za spremljanje uporabe storitve ampak spremljanje uporabe na ravni naprave. To je v izrazitem nasprotju z duhom stali??a, ki ga je ?e dva meseca nazaj zastopala dr?ava pred evropskimi partnerji. Agencija se je odzvala legalisiti?no in birokratsko, in povedala, da je zakon pa? tak. ?elel bi si ve? koordinacija znotraj dr?ave, ki ima pri glavi eno stali??e, pri nadzorniku drugega, pri izvajalcu storitve, ki je ?e vedno v dr?avni lasti, pa tretjega. Digitalni podpis in digitalna identiteta Digitalni podpis ostaja velika praznina slovenskega informacijskega prostora. To je tema na kateri se ne naredi skorajda ni?, pa ?eprav smo digitalni podpis uzakonili ?e pred ve? kot 20 leti in smo bili pri tem med prvimi v Evropi. Digitalni podpis se skoraj ne uporablja v javnem poslovanju. In za to je v najve?ji meri kriva vsakokratna vlada. Imamo vso potrebno infrastrukturo, vsi slovenski po?tni stre?niki in po?tni klienti v javni upravi so sposobni izvajati podpisovanje elektronske po?te, a se to ne uporablja. Da imajo vsi dr?avni uslu?benici digitalni certifikat je sicer urejeno, a se ga uporablja redko. Nazadnje sem prejel odlo?bo FURSa na katerem je bil ID certifikata odtisnjen na papir, a mi je vseeno bila odlo?ba vro?ena pisno. Pa imamo zakonsko urejeno tudi elektronsko vro?anje. A s tem si nih?e ne beli glave. Uradniki, funkcionarji in poslanci ne podpisujejo svojih elektronski pisem, pa imajo za to na voljo zakonsko podlago in tehni?na sredstva. Gospodarstvo Informacijska dru?ba transformira gospodarstva saj odpravlja neu?inkovitosti in meje. A jo je potrebno tudi izkoristiti in tehnologije uporabiti. Slovenski odnos do digitalnega gospodarstva se deklarativno sicer izbolj?uje, realno pa omejuje. V Sloveniji imamo izjemno ?ivahno okolje mladih podjetji - startupov. Po neukih ocenah (ker uradne statistike ni) se je v zadnjih nekaj letih ustvarilo nekaj tiso? delovnih mest za visokoizobra?ene mlade. Ta so se ustvarila brez dr?avnih intervencij ali pobud. A ?e vedno je cel segment povsem odrinjen od doma?ega trga. Najnovej?a napoved dav?nih blagajn obljublja, da bodo dav?ne blagajne obvezne tudi za tiste, ki sprejemajo pla?ila s kreditnimi karticami, kljub temu da naj bi bila osnova ideja zakona prepre?evanje neregistriranega poslovanja z gotovino. To povzro?a startupom, ki poslujejo preko spleta nemalo te?av, saj zaradi hitrega in nepremi?ljenega uvajanja FURS nima odgovorov na vpra?anja o delovnem ?asu, lokaciji blagajne in podobno. Po drugi strani dr?ava ne uporablja znanj, ki jih startupi imajo in tako raje uporablja stare in okostenele, predvsem pa drage storitve. Ministrstva porabljajo po nekaj miljonov evrov za storitve, ki bi s sodobnimi znanji lahko bile bistveno cenej?e. Dr?ava bi lahko bolje izkoristila doma?e ponudnike znanj in to ne le tistih nekaj iz nabora stalnih dobaviteljev dr?avnim organom. Letos se zgodil tudi prvi obisk premiera pri informacijskih podjetjih v ZDA, kar je naredilo veliko za zavedanje in vidnost problematike. Vseeno pa je bil usmerjen le v najve?ja svetovna podjetja, slovenski partnerji pa razen Telekoma Slovenije niso vidni igralci pri izgradnji informacijske dru?be. Ustvaril se je vtis, da so vodstva DARSa, Petrola, Gorenja in podobnih tam bolj na izletu, kot pa pri resni delegaciji, ki bo transformirala slovensko dru?bo v informacijsko. ?elel bi si, da predsednik vlade 4 dni ?asa, ki jih nameni za spoznavanje problematike informacijske dru?be usmeri v razumevanje doma?ih te?av na podro?ju informacijske dru?be in predvsem re?itev, ki so na voljo. A pozitivno je, da se za to zanima. Zaklju?ek V splo?nem lahko re?emo, da se je v Sloveniji zavedanje o informacijski dru?bi, vsaj v nekaterih segmentih obrnilo na bolje, najve? je na tem podro?ju naredilo Ministrstvo za javno upravo. A od zavedanja do izvedbe je ?e dolga pot. Projekti, ki se izvajajo so dobro naravnani, moramo pa dati ve? poudarka na odgovornosti za izvedbo, ter merjenju u?inkovitosti rezultatov in izvajanja. Problematika informacijske dru?be ostaja segmentirana in zaprta po posameznih ministrstvih, torej omejena na nekaj majhnih segmentov. Menim, da bi se morali z informacijsko dru?bo ukvarjati na najvi?jem nivoju in sicer horizontalno, torej ne le v enem ministrstvu, ampak koordinirano v vseh. Tako pri promociji, izvedbi, spremljanju, strategiji in podobno. ?as je, da bi se za?elo spremljati u?inke vseh predpisov na informacijsko dru?bo. Torej, da bi bilo v zakonodajnem postopku potrebno za vsak predpis, ki se ga sprejema, oceniti kako vpliva na informacijsko dru?bo s stali??a prora?una, varnosti, zasebnosti, u?inkovitosti, izvedbe in podobno. To bi dvignilo javno zavedanje na vi?jo raven in zagotovilo, da za?nemo razvijati Slovenijo v sodobno informacijsko dru?bo. 1 komentarjev Po?lji objavo po e-po?tiBlogThis!Skupna raba v storitvi TwitterSkupna raba v storitvi FacebookDaj v skupno rabo na spletnem mestu Pinterest Starej?e objave Domov Naro?ite se na: Objave (Atom) Arhiv spletnega dnevnika junij (1) maj (1) marec (2) februar (1) januar (1) december (1) oktober (2) julij (2) maj (2) marec (1) februar (1) november (2) oktober (1) september (1) avgust (1) julij (1) marec (3) februar (2) januar (2) december (1) november (4) oktober (4) junij (1) april (2) februar (1) december (2) november (3) oktober (3) september (4) julij (1) junij (5) maj (9) Uporablja tehnologijo Blogger.

alesspetic.si Whois

Domain Name: ALESSPETIC.SI